Nadaljujemo našo serijo o zanimivih poklicih. Tokrat nam poklic specialnega pedagoga opisuje Melita, upokojena specialna pedagoginja:

“Opravljati poklic specialnega pedagoga pomeni psihično in intelektualno naporno delo. Poučevala sem na osnovni šoli s prilagojenim programom. Poklic specialnega pedagoga je pester in raznolik. Srečevala sem se z otroki različnih sposobnosti in motenj. Ta raznolikost zahteva od specialnega pedagoga veliko znanja, ter poznavanja različnih metod in oblik dela. Pri tem poklicu je potrebna velika mera potrpežljivosti, razumevanja in empatije do otrok in staršev. Poznati je potrebno okolje iz katerega izhajajo, njihov način življenja in navade, da si lažje pridobimo njihovo zaupanje.

Pri svojem delu sem srečala veliko primerov otrok, ki so prihajali iz redne osnovne šole. Imeli so slabo samopodobo, slab učni uspeh, vedenjske težave in slabe delovne navade primerjavi z otroki, ki so bili že na začetku šolanja z odločbo napoteni na šolo s prilagojenim programom. Velikokrat starši otrok z učnimi težavami v osnovni šoli niso želeli, da bi njihov otrok obiskoval posebno šolo, ker je bila ta stigmatizirana.

Ob ustrezni učni pomoči, prilagoditvami in ustreznimi pripomočki so preusmerjeni otroci hitro napredovali, postali uspešni, pridobili pozitivno samopodobo in se počutili sprejete. Z veseljem sem spremljala njihov napredek in jih spodbujala. Postajali so samostojni in odgovorni. Vpisovali so se v poklicne programe. Velikokrat so se vračali in z nami delili svoje uspehe. To mi je pomenilo več kot plača, ki sem jo prejemala. Dobili smo pohvale poklicnih šol o pridnih in prizadevnih učencih. 

Za specialnega pedagoga je pomembno nesebično pomagati otrokom s primanjkljajem na različnih področji, imeti srce in jim pomagati vse kar v danem trenutku potrebujejo.”