Poklic kuharja je trenutno eden izmed najbolj iskanih poklicev. Če pobrskamo po različnih portalih z oglasi za delo, ponudbam ni konca. Ali lahko kuhar postane vsakdo smo povprašali kuharico Renato, ki ima za mlade pripravljen marsikateri koristen nasvet.

Dober kuhar mora po njenem mnenju obvladati načrtovanje, pogosta opravlja več nalog hrati in dela pod časovnim pritiskom. Vsak gost ima rad estestko pripravljen krožnik, ki pa je tudi okusen, zato mora kuhar dobro izpilit svoj čut za estetiko in brbončice.

Šolanje na srednjih in višjih gostninskih šolah je za mlade, ki želijo postati kuharji skoraj nujno, saj se tam seznanijo predvsem s teorijo. A sama pozna tudi, kar nekaj kuharjev, brez formalne izobrazbe, ki so znanje pridobili s prakso. Po navadi so začeli, kot pomivalci posode, nato pa so napredovali v pomočnika kuharja in nato v samostojnega kuharja. A prav vsak kuhar, z ali brez diplome potrebuje več let prakse, da postane mojster v svojem poklicu. 

Gosti veliko več pozornosti posvečajo zdravi in raznoliki hrani, čemur morajo slediti tudi restavracije s svojo ponudbo. Kuhar mora biti zelo kreativen, poznati mora smernice v kulinariki in želje gostov, sicer lahko pričakuje upad prometa, restavracija lahko tudi izgubi ugled.

Poklic kuharja ima tudi nekatere slabosti. Marsikaterega mladega odvrne ravno delovni čas, ki se zelo razlikuje od mesta zaposlitve. Zaposleni v menzah podjetij, osnovnih in srednjih šolah imajo po navadi bolj prijazen delavnik, z delom začnejo bolj zgodaj zjutraj in tudi prej zaključijo. Prosti so tudi med prazniki. Delo je manj stresno, saj je število gostov znano v naprej.

Med tem ko kuharji v restavracijah kasneje začnejo s svojim delavnikom, delo pa se lahko zavleče tudi pozno v noč. Velikokrat so delavniki deljeni, tako da kuharji delajo v času kosila, nato imajo popoldan nekaj ur prosto, nakar se vrnejo na delo zvečer, ko je zopet večji obisk. Delajo pa kuharji vedno na toplem, v čistem delovnem okolju, imajo uniformo in niso nikoli lačni.

Poklic kuharja je vsekakor zahteven, zato Renata razume mlade, ki se za ta poklic vse redkeje odločijo. A ima ta poklicna pot tudi lepe plati. Veseli jo delo v ekipi, saj se s sodelavci dobro razume in so pri delu vedno usklajeni. Meni, da v Sloveniji poklic kuharja ni tako zelo cenjen, kot je v tujini, a upa da se bo to kmalu izboljšalo.