V sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor ponovno organiziramo projekt Gremo gor za kile dol 2023. V okviru dogodka je vodja projekta Šport za zdravje študentka Nina Kryžanowski pripravila povabilo mladim za sodelovanje v naši akciji:

Gibanje je zelo pomembna aktivnost vsakega človeka, tako rečeno prisotna od samega začetka človeškega razvoja, in je omogočila ljudem doseči stanje, v kakršnem smo danes. Po smernicah WHO in priporočilih zdravstvene stroke je za zdravo telo in duh nujna fizična dejavnost.

Znanstveno dokazano je, da ima redna telesna aktivnost veliko koristnih učinkov na telo. Izboljšuje telesno pripravljenost, naše počutje, kakovost in dolžino življenja, preprečuje nastanek določenih bolezni in pomaga pri njihovem obvladovanju, tudi ko že zbolimo. Z redno telesno aktivnostjo zmanjšujemo povišan krvni tlak, pozitivno vplivamo na vrednost krvnih maščob, sladkorja, zmanjšujemo tveganje za nastanek sladkorne bolezni in presnovnega sindroma, srčno-žilnih obolenj ter nekaterih oblik raka. Z vadbo okrepimo kosti in mišice in blažimo težave pri obolenjih sklepov ter preprečujemo oziroma zaviramo nastanek osteoporoze. Redna telesna aktivnost izboljšuje našo samopodobo in lajša znake depresije in anksioznosti. Poleg vsega naštetega vpliva gibanje tudi na našo telesno težo: pomaga nam ohranjati primerno težo, če pa smo predebeli in želimo shujšati, z vadbo zmanjšujemo delež maščevja in krepimo mišice. Ko uspešno shujšamo, nam gibanje omogoča, da doseženo zmanjšano težo tudi dolgoročno vzdržujemo.

Študije nakazujejo, da se je delež debelih ljudi v zadnjih 30 letih pri odraslih povečal za 27,5 %, pri otrocih pa za kar 47,1 %. Debelost s sabo prinese večje tveganje za razvoj neugodnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in motnje v delovanju mišičnoskeletnega sistema (večja obremenitev sklepov, neokretnost, težave z dihanjem …). Na podlagi teh podakov telesna dejavnost še kako pozitivno vpliva na življenje posameznika. Dokazano je, da pomaga preprečevati pojavnost nevarnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, kapi, tip 2 sladkorne bolezni in raka, tudi do 30 %. Pri posameznikih, ki se redno ukvarjajo s fizično aktivnostjo, je dokazano, da le-to izboljša miselne procese, učne sposobnosti in splošno počutje ter zmanjša pojavnost depresij in tesnobnosti. Po priporočilih WHO za odrasle in starejše osebe (≥ 18 let) priporočajo najmanj 150–300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko ali 75–150 minut visoko intezivne aerobne telesne dejavnosti tedensko (lahko tudi kombinacija obeh). Za otroke in mladostnike (< 18 let) pa 60 minut zmerne do visoke aerobne telesne dejavnosti dnevno. Izvajanje telesne dejavnosti ni nujno povezano samo z udeležbo v določenem športu. Lahko se izvaja v okviru prostočasnih, službenih aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje, pohodništvo, plezanje …

Najbolj pereč negativen dejavnik, ki ga lahko opredelimo kot nasprotno gibanju, je sedenje. Po nekaterih študijah ljudje na dan v povprečju presedijo približno 5 ur. Sedečega načina življenja je v naši družbi vedno več, tako med mladimi zaradi novih načinov zabave in prebijanja prostega časa (računalniške igrice, Netflix, YouTube …), kot tudi pri odraslih (modernizacija delovnih mest, narava dela, vedno daljši delovniki …). Pri WHO domnevajo, da bi se lahko, če bi bilo prebivalstvo aktivnejše, letno globalno izognili 4–5 milijonom smrti in na tak način razbremenili zdravsteni sistem ter ponekod mogoče preprečili prezgoden razvoj kakšnega resnejšega obolenja.

Kot bodoči zdravstveni delavci je naša dolžnost promocija zdravega načina življenja. Tudi sami se kot študentje zavedamo, da je akademskih obveznosti veliko in velikokrat razporedi urnikov niso v veliko pomoč za možnost rekreacije. Je pa prav zato še toliko pomembnejše, da poskusimo tisti prosti čas, ki nam je na voljo, vsaj v neki meri porabiti za telesno aktivnost. Na takšen način si lahko “prečistimo misli” in naredimo nekaj dobrega za naše telo. V izpitnem obdobju oziroma v obdobju večje količine kontrolnih nalog si je dobro vzeti vsaj eno uro na dan za gibanje, saj nam bo to pomagalo pri boljšem počutju, hkati pa bomo imeli po eno urnem odmoru na svežem zraku veliko več energije in koncentracije, da si bomo snov še hitreje zapomnili. Zaključimo lahko, da je gibanje izredno pomembno za vse ljudi. Na naše zdravje v primernih količinah deluje blagodejno, omogoča boljše počutje, zmanjšuje psihološke težave, pomaga ljudem pri spopadanju s stresom … Na tem mestu lahko celotno vsebino strnemo v kratek in skoraj vsem znan pregovor “zdrav duh v zdravem telesu”, ki v tem primeru še kako drži.