V Evropskem kulturnem in tehnološkem centru Maribor so pripravili zanimivo razstavo »Človek v vrtincu klimatskih sprememb« z namenom, da mlade in širšo javnost informirajo o podnebnih spremembah, ki predstavljajo enega največjih izzivov sodobne družbe, saj ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na zdravje ljudi. Te spremembe imajo žal neposredne in posredne posledice za človekovo telesno in duševno zdravje ter vplivajo na kakovost življenja prebivalcev po vsem svetu.

Ena najbolj opaznih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi. Posebej ogroženi so starejši ljudje, otroci, nosečnice ter osebe s kroničnimi boleznimi srca, ožilja in dihal. Visoke temperature lahko povečajo tudi smrtnost, saj dodatno obremenijo srčno-žilni sistem in poslabšajo že obstoječa zdravstvena stanja.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na kakovost zraka. Podaljšuje se sezona cvetenja rastlin, zato je v zraku več cvetnega prahu. Posledično narašča število alergijskih obolenj, astme in drugih bolezni dihal. Pogostejši gozdni požari dodatno poslabšujejo kakovost zraka, saj sproščajo velike količine drobnih delcev in drugih škodljivih snovi, ki lahko povzročijo vnetja dihalnih poti ter povečajo tveganje za bolezni pljuč in srca.

Velik vpliv na zdravje imajo tudi pogostejši ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, suše, neurja in vročinski valovi. Poplave lahko onesnažijo vire pitne vode ter povečajo tveganje za širjenje nalezljivih bolezni. Suše zmanjšujejo količino pridelane hrane in pitne vode, kar lahko vodi v podhranjenost ter pomanjkanje osnovnih življenjskih virov. Pri številnih posameznikih se pojavijo stres, tesnoba, depresija.

Ena izmed najbolj vidnih posledic globalnega segrevanja je taljenje ledenikov in polarnega ledu. Poleg tega ledeniki predstavljajo pomemben vir sladke vode za številne države. Njihovo hitro taljenje lahko povzroči pomanjkanje pitne vode, zmanjšanje kmetijske pridelave in večjo nevarnost konfliktov zaradi naravnih virov. Taljenje ledu vpliva tudi na oceanske tokove in podnebni sistem, kar lahko dolgoročno spremeni vremenske razmere na različnih delih planeta.

Segrevanje morij vpliva tudi na morske ekosisteme. Zaradi višjih temperatur se širijo nekatere invazivne in človeku potencialno škodljive vrste rib ter drugih morskih organizmov, ki so bile nekoč omejene na toplejša območja. Nekatere vrste vsebujejo večje količine naravnih toksinov ali pa lahko prenašajo parazite in mikroorganizme, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega višje temperature morja spodbujajo razraščanje škodljivih alg, ki proizvajajo strupene snovi. Te se kopičijo v ribah in školjkah ter lahko ob zaužitju povzročijo zastrupitve in druge zdravstvene težave.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na širjenje nalezljivih bolezni. Zaradi višjih temperatur in spremenjenih padavinskih vzorcev se območja, primerna za komarje, klope in druge prenašalce bolezni, širijo proti severu. Tako se povečujeta nevarnost okužb z boleznimi, kot sta malarija in denga, pa tudi pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Za zmanjšanje negativnih vplivov podnebnih sprememb je nujno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, povečati uporabo obnovljivih virov energije, varovati gozdove in spodbujati trajnostni način življenja.

Čeprav podnebnih sprememb posameznik ne more ustaviti sam, lahko s svojim ravnanjem pomembno prispeva k zmanjševanju njihovih posledic in se hkrati bolje pripravi na življenje v spreminjajočem se okolju. Ključnega pomena je razvoj odpornosti, prilagodljivosti in odgovornega odnosa do narave. Človek mora razumeti, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti, temveč realnost, ki že danes vpliva na zdravje, gospodarstvo in vsakdanje življenje.

Velik pomen ima tudi skrb za lastno zdravje. Med vročinskimi valovi je treba poskrbeti za zadostno hidracijo, izogibanje večjim telesnim naporom v najbolj vročem delu dneva ter zaščito pred sončnim sevanjem. Ob slabši kakovosti zraka je priporočljivo omejiti dejavnosti na prostem. Pomembna je tudi priprava na ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave ali neurja.

Poleg telesnega zdravja je treba nameniti pozornost tudi duševnemu zdravju. Podnebne spremembe lahko povzročajo občutke strahu, nemoči in negotovosti glede prihodnosti, kar strokovnjaki opisujejo tudi z izrazom ekološka tesnoba oziroma »ekoanksioznost«. Takšni občutki so vse pogostejši predvsem med mladimi. Pomembno je, da posameznik teh občutkov ne potiska v ozadje, temveč o njih odkrito govori, poišče podporo v družini, med prijatelji ali po potrebi pri strokovnjakih. Aktivno sodelovanje pri okoljskih pobudah, prostovoljstvu ali lokalnih projektih pogosto zmanjšuje občutek nemoči, saj posameznik vidi, da lahko s svojimi dejanji prispeva k pozitivnim spremembam.

Človek se bo v obdobju teh velikih klimatskih  sprememb najbolje znašel, če bo združeval znanje, odgovornost in pripravljenost na prilagajanje. Čeprav prihodnosti ni mogoče popolnoma predvideti, lahko z informiranjem in  medsebojnim sodelovanjem, spoštovanjem narave in odločitvami, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih, ustvarimo družbo, ki bo bolj odporna na podnebne spremembe ter bo sposobna zaščititi zdravje in kakovost življenja tudi za prihodnje generacije.

Razstavo sofinancira Mestna občina Maribor, URSM in Javni holding Maribor.