V seriji zanimivih poklicev tokrat predstavljamo poklic orodjarja oziroma oblikovalca kovin – orodjarja. Gre za poklic, ki je primeren za vse, ki jih zanimajo tehnika, natančno ročno delo, stroji, materiali in ustvarjanje uporabnih izdelkov. Orodjar ni le nekdo, ki izdeluje orodja po načrtih, temveč strokovnjak, ki razume celoten proces nastanka orodja – od tehnične dokumentacije, izbire materiala, obdelave, toplotne obdelave, sestavljanja in preizkušanja do vzdrževanja orodij v proizvodnji.
Orodjar izdeluje orodja za serijsko proizvodnjo izdelkov iz kovin, plastičnih mas in drugih materialov. To so lahko rezalna, oblikovalna, upogibna, vlečna, merilna, vpenjalna orodja, kalupi, utopi in različne specialne naprave. Njegovo delo je tesno povezano z industrijsko proizvodnjo, saj brez kakovostnih orodij ni mogoče izdelovati natančnih in ponovljivih izdelkov v večjih serijah. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje poklic orodjarja opisuje kot delo pri izdelavi orodij za serijsko proizvodnjo izdelkov iz kovin, plastičnih mas in drugih materialov. (esvetovanje.ess.gov.si)
Pri svojem delu uporablja tako klasična ročna orodja kot tudi sodobne stroje. Dela lahko na stružnicah, rezkalnih in brusilnih strojih, vedno pomembnejše pa je tudi znanje upravljanja računalniško vodenih CNC-strojev. Programi srednjih strokovnih šol poudarjajo, da se orodjar uči struženja, brušenja, rezkanja na klasičnih in CNC-strojih, toplotne obdelave materialov, kontrole kakovosti ter sestavljanja orodij na podlagi tehnične dokumentacije. (ssgo.scv.si)
Delo orodjarja je zelo raznoliko. Orodja se uporabljajo pri obdelavi kovin, umetnih mas, stekla in drugih materialov, zato se orodjar pri svojem delu srečuje z različnimi tehnološkimi postopki in izzivi. Vsako orodje ima svojo nalogo, svoje zahteve in svoje posebnosti. Prav zato se delo skoraj nikoli ne ponavlja na povsem enak način. Orodjar mora poznati lastnosti materialov, ki jih obdeluje, pa tudi lastnosti materialov, za katere je orodje namenjeno.
Pomemben del njegovega dela ni samo izdelava novih orodij, ampak tudi vzdrževanje, popravilo in izboljševanje obstoječih orodij. Pri tem pridejo posebej do izraza iznajdljivost, tehnična domišljija in praktične izkušnje. Pogosto mora poškodovan ali obrabljen del najprej izmeriti, skicirati ali narisati, nato pa izdelati nadomestni del, ga ustrezno obdelati, po potrebi toplotno obdelati, sestaviti v orodje in preizkusiti njegovo delovanje.
Orodjar sodeluje tudi pri preizkusih in uvajanju novih ali obnovljenih orodij v proizvodnjo. Pri tem mora spremljati, kako se materiali obnašajo pri različnih pogojih, kako natančen je končni izdelek in ali orodje deluje zanesljivo. Če pride do napak, mora znati poiskati vzrok in predlagati rešitev. Zato poklic zahteva natančnost, potrpežljivost, tehnično razmišljanje in sposobnost reševanja problemov.
Sodobna orodja so vedno bolj kompleksna. Nekoč so bila orodja pogosto namenjena eni osnovni funkciji, danes pa so lahko skoraj pravi stroji. Poleg mehanskih delov lahko vključujejo pnevmatske in hidravlične komponente, senzorje, vodila, krmilno elektroniko in druge napredne sisteme. Zaradi tega mora orodjar razumeti širše področje strojništva in se znati povezovati s sodelavci iz različnih strok, na primer s tehnologi, konstruktorji, vzdrževalci, operaterji CNC-strojev in uporabniki orodij.
Poklic zahteva tudi dobro komunikacijo. Orodjar mora razumeti tehnično dokumentacijo, risbe in navodila, obenem pa mora znati jasno povedati, kaj je pri orodju treba popraviti, prilagoditi ali izboljšati. Sodeluje lahko z naročniki, uporabniki, proizvodnjo in drugimi oddelki v podjetju. Poleg tehničnega znanja so zato pomembni tudi odgovornost, samostojnost, natančnost in pripravljenost za timsko delo.
Za opravljanje poklica se posameznik običajno izobražuje v programu oblikovalec kovin – orodjar, ki spada med srednje poklicne programe. Vpis je praviloma mogoč po končani osnovni šoli, izobraževanje pa traja tri leta. Šolski programi poudarjajo veliko praktičnega pouka v šolskih delavnicah in pri delodajalcih, zato dijaki pridobijo uporabno znanje za neposredno delo v industriji. (ssgo.scv.si)
Vedno pomembnejše postaja tudi izobraževanje v povezavi z vajeništvom oziroma praktičnim usposabljanjem v podjetjih. Tak način učenja dijakom omogoča, da že med šolanjem spoznajo realno delovno okolje, sodobne stroje, proizvodne procese in pričakovanja delodajalcev. To je pri poklicu orodjarja še posebej dragoceno, saj se veliko znanja pridobi prav z delom, opazovanjem izkušenih mojstrov in reševanjem konkretnih tehničnih nalog.
Orodjar lahko zaposlitev najde v številnih panogah industrije, na primer v kovinskopredelovalni, avtomobilski, elektro, plastičarski, steklarski in drugih proizvodnih dejavnostih. Poklic je v Sloveniji pogosto predstavljen kot iskan in perspektiven, saj podjetja potrebujejo strokovnjake, ki znajo izdelovati, popravljati in vzdrževati zahtevna orodja. Nekateri šolski programi ga izrecno opisujejo kot deficitaren oziroma zelo iskan poklic. (Šolski center Slovenske Konjice – Zreče)
Poklic orodjarja je zato primeren za osebo, ki ima rada praktično delo, jo zanima tehnika, je natančna, vztrajna in ustvarjalna. Orodjar pri svojem delu ne izdeluje le kovinskih delov, temveč soustvarja temelje sodobne proizvodnje. Brez njegovega znanja številni izdelki, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan, sploh ne bi mogli nastati v takšni obliki, kakovosti in količini.
Orodjarju pri delu res nikoli ni dolgčas. Vsako orodje je nov izziv, vsaka napaka nova naloga, vsaka uspešno izdelana rešitev pa dokaz znanja, izkušenj in tehnične spretnosti.