Pred 10 leti so analitiki sporočali, da bodo e-odpadki najhitreje rastoča kategorija odpadkov. In res se je količina električne in elektronske odpadne opreme dane na trg v Sloveniji v letih od 2013 do 2020 povečala za 52%. Po ocenah strokovnjakov se bo rast teh količin nadaljevala v Sloveniji vsaj 5% letno in bi znašala leta 2025 25kg na prebivalca letno.

Ti odpadki se kopičijo tako v gospodinjstvih. Nekaj se jih oddaja izven registrirane mreže zbiranja. Del jih konča med mešanimi komunalnimi odpadki, del pa se jih izvozi tudi v tujino, kot navajajo v specializirani reviji za trajnostni razvoj EOL. Zanimivo je, da kljub epidemiji ni opazen in padec količine e-odpadkov, ampak prav nasprotno, saj so občani v času epidemije več časa preživljali doma ob uporabi elektronskih naprav in opreme, zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov. Istočasno pa je bilo z omejitvami poslovanja precej oteženo odlaganje tovrstnih odpadkov na deponije.

Pomembno je, da smo uporabniki ozaveščeni, da je električna in elektronska oprema posebna skupina odpadkov, ki jo je potrebno ločeno zbirati. V zadnjem času so družbe za ravnanje z odpadno embalažo začela postavljati na ekološke otoke posebne zbiralnike, ki jih je šele 750 v vsej Sloveniji. Veliko preveč, kar 18% je namreč neustreznih odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih.

Pripravlja se zakonodaja, ki bo predpisala proizvajalčevo razširjeno odgovornost tako da se zgradi stabilna mreža zbiranja in ravnanja z e-odpadki. S tem bomo vsi lažje dosegli cilje podane v evropskih okoljskih smernicah in nove načine zbiranja in predelave e-odpadkov v Sloveniji.